Opis modula

Glavni namen tega modula je udeležencem predstaviti, kako ločiti novice od drugih medijskih vsebin. Sekundarni cilj je usmerjanje izvajalcev usposabljanja, ki vsebino tega modula uporabljajo pri izobraževanju svojih udeležencev.
  
V skladu s temi cilji so zajete opredelitve novic in drugih medijskih vsebin, kot so oglaševanje, promocija, publiciteta, propaganda, surove informacije in zabava. Glavne značilnosti novic, ki so ključne za razlikovanje med novicami in drugimi vsebinami, "univerzalni dejavniki novic", bodo pojasnjene na ustreznih primerih. V tem modulu so zajete smernice za poučevanje tega predmeta.
  

Udeleženci, ki bodo uspešno zaključili ta modul, bodo znali:

• prepoznati, kaj so novice in katere so njihove glavne značilnosti (preverjanje, neodvisnost in odgovornost)
• prepoznati druge medijske vsebine in jih razlikovati od novic.

Predavatelji, ki bodo uspešno zaključili ta modul, bodo lahko pokazali razumevanje smernic za poučevanje tega predmeta.

Struktura modula

Ta modul je sestavljen iz naslednjih delov:

• Opis modula (cilji, opis vsebine in učni rezultati)
• Struktura modula
• Smernice za udeležence usposabljanja
• Smernice za izvajalce usposabljanja (kako se pripraviti, metode za uporabo in nasveti za izvajalce usposabljanja)
• Vsebina (študijsko gradivo in vaje)
• Kviz
• Viri (reference in priporočeni viri ter videoposnetki)

Glavni cilji modula, opis vsebine in učni rezultati so pojasnjeni v delu Opis modula. Smernice za udeležence usposabljanja vključujejo navodila in predloge za udeležence izobraževanja. Smernice za izvajalce usposabljanja vodijo izvajalce usposabljanja skozi različne faze usposabljanja in vsebujejo nasvete, ki bi lahko bili koristni pri poučevanju predmeta. Vsebina vključuje vsa študijska gradiva in vaje, povezane z vsebino. Kviz vključuje vprašanja z več možnostmi izbire in/ali resnična/nepravilna vprašanja, s katerimi lahko udeleženci usposabljanja preverijo svoj napredek. Viri vsebujejo dve komponenti: reference in priporočene vire za nadaljnje branje in študij. Reference so seznam virov, navedenih v vsebinskem delu. Priporočeni viri so sestavljeni iz seznama dodatnih virov in videoposnetkov, ki jih priporočamo za branje in gledanje, da bi se naučili več o temi.

Smernice za udeležence usposabljanja

Od udeležencev se pričakuje, da bodo prebrali besedilo in naredili vaje. Dodatne informacije lahko poiščejo v priporočenih virih. Učencem priporočamo, da po končanem študiju vsebine opravijo kviz, s katerim bodo ocenili svoj napredek.

Smernice za izvajalce usposabljanja

Smernice za izobraževalce vključujejo predloge in nasvete o tem, kako predstaviti vsebino tega modula odraslim.

Priprava

Priporočamo pripravo predstavitve (PowerPoint/Prezi/Canva), ki je podprta z vizualnim gradivom. Predlagamo tudi, da so uporabljeni primeri in priporočene vaje tisti, ki so ciljni skupini najbolj znani. Uporaba lokalnih ali dobro znanih tem pomaga ohraniti pozornost udeležencev usposabljanja.

Kako začeti

Na začetku lahko uporabite kratek kviz (3 do 5 vprašanj) v Kahootu ali Mentimetru, da udeležence pritegnete k temi. Kviz se lahko uporablja tudi kot motivacijsko orodje in kot orodje za preverjanje obstoječega znanja udeležencev o temi. Nekateri primeri vprašanj so lahko naslednji:

- Kaj so novice?

- Kakšna je razlika med promocijo in novicami?

- Kako bi lahko razlikovali med novicami in zabavo?

- Kaj pomeni odgovornost?

Učne metode

Med usposabljanjem se lahko kombinirajo različne učne metode. Na primer:

• predavanje
• diskusija
• delo v skupinah
• samorefleksija

Nasveti za izobraževalca

Ogrevanje

Učinkovit način vključevanja udeležencev in njihovih učnih pričakovanj je postaviti nekaj predhodnih vprašanj o tem, kako se novice razlikujejo od drugih medijskih vsebin. Udeležence lahko na primer vprašate: Ali lahko navedete primer morebitnih razlik v medijskih vsebinah? Dejavnost za ogrevanje lahko vsebuje naslednje elemente:

- Pripravite različne primere medijskih vsebin (npr. novice, oglasi, zabava).

- Udeležence vprašajte, ali je njihov primer novica ali ne.

- Prosite udeležence, naj delijo in pojasnijo svoje odgovore ter pojasnijo, kako so prišli do njih.

Po končani dejavnosti se prepričajte, da udeleženci razumejo, da obstajajo razlike v medijskih vsebinah.

Predstavitev učnih ciljev

Jasno je treba opredeliti cilj učne ure. Po vprašanjih za ogrevanje bo lažje pojasniti cilje.

Predstavitev učnih vsebin

Med predstavljanjem vsebine poskrbite za interakcijo z udeleženci in jih spodbudite k aktivnemu sodelovanju.

Pred:

• Pred uro pripravite primere različnih medijskih vsebin.

Med:

Na začetku ure udeležencem postavite nekaj vprašanj, kot so:

○ Kaj vedo o novicah in drugih medijskih vsebinah?

○ Kaj so novice?

○ Kako bi lahko ločili novice od drugih medijskih vsebin, kot so neobdelane informacije, promocija?

○ Kakšne so lahko posledice sprejemanja medijskih vsebin, ki niso novice, kot novic?

○ Kakšen je najprimernejši način za razlikovanje novic od drugih medijskih vsebin?

• Ob predstavitvi vsebine modula:

○ Udeležence prosite, naj navedejo primere različnih medijskih vsebin.

○ Komentirajte njihove primere.

Nato:

• Izvedite razpravo, ki se veže na posamezne primere.
• Prepričajte se, da udeleženci razumejo, da gre za različne medijske vsebine.
• Preglejte in podrobneje pojasnite pomen razlikovanja med novicami in drugimi medijskimi vsebinami.
• Udeležence prosite, naj sami navedejo primere, kaj je ali ni novica. Prosite jih, naj svojo izbiro podprejo z uporabo vsebin modula.

Predlogi:

• Učno snov podprite z lokalnimi ali dobro znanimi primeri in vajami.
• Pri izbiri primerov se prepričajte, da se dobro ujemajo z opredelitvijo medijske vsebine.

Zaključek

Podajte kratek povzetek in postavite vprašanja, ki bi pomagala poudariti najpomembnejšo vsebino in vaje v učni uri.

Vsebina: Razlikovanje med novicami in drugimi medijskimi vsebinami

Uvod

Prepoznati ali razlikovati novice od drugih medijskih vsebin je zelo pomembno, vendar to ni vedno enostavno. Mediji so vse, kar deluje kot kanal za posredovanje informacij. Lahko je vse, kar prenaša informacije od ene osebe ali kraja do druge (Checkology Glossary, 2021).
  
Informacije, ki se prenašajo prek različnih vrst medijev, morajo biti "zanesljive". Zanesljive informacije imajo tri glavne značilnosti: preverjanje, neodvisnost in odgovornost (Digital Resource Center, 2021). Hornik, Anzalone in Spikes (2018, str. 192) kot koncept novičarske pismenosti uporabljajo "informacijske soseske", ki naj bi pomagale razlikovati med različnimi vrstami informacij: novinarstvo, zabava, oglaševanje, promocija, propaganda in neobdelane informacije (glej preglednico 1). Soseska novic ali novinarstva je edina, ki ima preverjanje, neodvisnost in odgovornost. Novice morajo iti skozi novinarski postopek, ki vključuje vse tri glavne značilnosti. Večina drugih medijskih vsebin nima teh treh glavnih značilnosti, zato so včasih meje med različnimi medijskimi vsebinami lahko zabrisane.
  

Opredelitev pojmov (Hornik et al., 2018):

• Preverjanje je postopek, ki ugotavlja ali potrjuje točnost ali veljavnost novinarskega poročanja.
• Neodvisnost je svoboda od vpliva ali podpore zunanjih oseb.
• Odgovornost je prevzemanje odgovornosti z imenom in priimkom za resničnost in zanesljivost novinarskega poročila.

Preglednica 1: Informacijska soseščina

Ta modul bo udeležencem pomagal prepoznati in razložiti značilnosti novic v primerjavi z drugimi medijskimi vsebinami.

Novice

Novice so "pravočasne informacije, ki so v javnem interesu, se delijo in so predmet novinarskega postopka preverjanja ter zanje neposredno odgovarja neodvisen posameznik ali organizacija" (Hornik et al., 2018, str. 193). Novice morajo obveščati občinstvo s poštenim in nepristranskim poročanjem ter morajo biti nepristranske glede na osebno mnenje avtorja. Včasih je lahko meja med novicami in mnenji o njih ali med novicami in drugimi medijskimi vsebinami zabrisana. Samo novice imajo potrebne značilnosti preverjanja, neodvisnosti in odgovornosti.
  
Novinarstvo zahteva vestno prizadevanje za zbiranje in sporočanje čim bolj natančnih informacij, njihovo preverjanje in preverjanje. Preverjanje je že dolgo osnovni standard novinarstva. Z uporabo strogih meril zagotavlja, da so informacije, vključene v zgodbe, čim bolj točne, pri čemer poudarja, kako pomembno je odložiti objavo nepreverjenih informacij. Resnica ostaja osnovni namen novinarstva, pa naj gre za tradicionalno poročanje, državljansko novinarstvo ali hibridne kombinacije. Če so namreč informacije, na katerih temeljijo novice (in se oblikujejo sodbe državljanov), nezanesljive, sumljive ali celo povsem napačne, zavestnega državljanstva ni (Perloff, 2020, str. 58).
  
Izjemno pomembno je tudi, da smo pri pripravi vsebin novic neodvisni od vlad in vseh drugih elementov moči. Novinarske dejavnosti morajo potekati popolnoma neodvisno od vseh financerjev ali vladnih agencij (Pickard, 2020, str. 169). Različni viri potrjujejo, da je oblikovanje ekosistema javnih medijev koristno pri spodbujanju raznolikosti in neodvisnosti novic, pa tudi pri spodbujanju političnega znanja in demokratične udeležbe. Prav tako sisteme javnih medijev vodi normativna zaveza, da vsem članom družbe zagotovijo dostop do informacijskih in komunikacijskih sistemov (Pickard, 2020, str. 166).
  
V demokraciji so medijske organizacije in njihovi novinarji na različne načine odgovorni svojemu občinstvu in družbi. Na primer, če nekoga obrekujejo ali zaničujejo sodišče, so odgovorni po zakonu. Na področju etike ima tisk več samoregulativnih mehanizmov, ki od urednikov zahtevajo odgovornost, saj lahko zagotovijo objavo kritičnih odločitev. Medijske organizacije poudarjajo, da so odgovorne tudi svojim občinstvom (in oglaševalcem). Bralce, gledalce ali poslušalce lahko izgubijo v primeru določenega vedenja ali negativnega odziva javnosti na vsebino (Franklin, Hamer, Hanna, Kinsey in Richardson, 2005, str. 3-4). Za razliko od drugih vrst obveščanja si morajo novinarji pri novinarskih dejavnostih prizadevati za neodvisnost. Na primer, strokovnjak za odnose z javnostmi, ki dela za neko organizacijo, verjetno ne bo delil informacij, zaradi katerih bi organizacija lahko izgledala slabo. Po drugi strani pa bo novinar skušal predstaviti popolno, če že ne povsem pozitivno sliko (Potter, 2006, str. 9).
  

Obstajajo trije dejavniki, ki določajo, kaj postane novica (Digital Resource Center, 2021):

• univerzalni dejavniki novic
• uredniška presoja
• presoja občinstva

Univerzalni dejavniki novic

Za določitev, ali je informacija novica ali ne, obstaja nekaj dejavnikov, ki jih imenujemo vrednote novic ali univerzalni dejavniki novic (Digital Resource Center, 2021; Hornik et al., 2018, str. 194):

• Pomembnost: Nekatere informacije so za javnost ključnega pomena. Zlasti kadar imajo te informacije resne posledice za širšo javnost, na primer pandemija ali gospodarska kriza.
• Pomembnost: Zgodba je novica zaradi vpletenih oseb. Zlasti če je zgodba povezana s pomembno javno osebnostjo, kot je politik.
• Interes ljudi: Edinstvena ali univerzalna izkušnja, ki raziskuje človekovo stanje.
• Konflikt: Nesoglasje med ljudmi, institucijami ali idejami. Ne glede na to, ali gre za nepomembno ali pomembno nesoglasje, je konflikt vedno glavna gonilna sila novic.
• Spremembe: Napredek ali neuspehi na področjih, kot sta pravo ali znanost, ki lahko bistveno spremenijo družbeno okolje ali interakcijo.
• Bližina: Lokalni dogodki, katerih bližina gledalcem povečuje njihovo vrednost novice.
• Pravočasnost: Obletnice, prazniki ali roki, ki vplivajo na javnost.
• Magnituda: Zgodbe, ki jih poganja nenavadno veliko ali majhno število ljudi, vpletenih v incident.
• Relevantnost: Kako širok je vpliv zgodbe? Te vrste zgodb pogosto vsebujejo koristne in pomembne informacije za novinarsko občinstvo.
• Nenavadnost: Ko nekaj drugačnega, redkega ali edinstvenega pritegne pozornost novinarskega občinstva, na primer zgodba o "človeku, ki je ugriznil psa".

Uredniška presoja

Postopek, v katerem uredniki novic določijo, katere od številnih zgodb, ki so na voljo vsak dan, bodo predstavljene ter kako in kje bodo predstavljene (Digital Resource Center, 2021). 

Uredniki morajo upoštevati ton (na primer humoren, resen ali strokoven) in težo (dolžina članka in njegova umestitev v format).
          

Presoja občinstva

Upoštevanje presoje in preferenc občinstva ima veliko vlogo pri določanju uredniških odločitev pri predstavitvi novic (Digital Resource Center, 2021).

Promocija

Promocija vključuje oglaševanje, publiciteto in propagando. Namen promocije je prepričati ljudi z manipulacijo predstavitve informacij, da bi vplivali na njihovo mnenje o teh informacijah. Cilj je ustvariti zanimanje in pozitivno razmišljanje o osebi, dogodku, izdelku ali ideji.

Oglaševanje

Oglaševanje je informacija, ki odkrito in neposredno poskuša pritegniti pozornost na izdelek naročnika oglasa, da bi potencialnim kupcem prodal izdelek ali storitev (Hornik et al., 2018, str. 184). Njegov cilj je ustvariti poslovno transakcijo med prodajalcem in potrošnikom.

Publiciteta

Publiciteta je dejanje, ki poskuša zagotoviti pozornost javnosti za izdelek, osebo ali skupino ljudi ali dogodek z informacijami, namenjenimi izboljšanju podobe te osebe ali izdelka (Hornik et al., 2018, str. 196).

Propaganda

Propaganda so provokativne informacije, ki se širijo na široko, da bi vplivale na mnenje o večjih družbenih subjektih, kot so politična gibanja, etnične skupine ali celotni narodi, in tako pomagale ali škodile ciljnemu subjektu. Informacije so nujno pristranske in zavajajoče, da bi spodbujale določeno stališče ali ideološko agendo (Digital Resource Center, 2021; Hornik idr., 2018, str. 196).

Zabava

Zabava je v kontekstu informacijske pismenosti tudi sestavni del informacijskega sosedstva, ki vsebuje medije, ki ustvarjajo užitek ali razvedrilo (Hornik et al., 2018, str. 189). Zabava uporablja "ustvarjalno licenco", ki producentu omogoča, da navaja trditve in uporablja ideje, ki jih ni nujno mogoče preveriti, tudi če ustvarjena vsebina domnevno "temelji na resnični zgodbi".

Neobdelane informacije

Neobdelane informacije so vsebina, ki ni bila analizirana, preverjena, urejena, razložena ali postavljena v kakršen koli kontekst (Checkology Glossary, 2021). Neobdelane informacije pogosto naložijo anonimni ustvarjalci, zato sta odgovornost in preverljivost običajno nemogoča (Hornik et al., 2018, str. 66).

Novinarji preverijo surove informacije o dogodku, odstranijo zaplete, ustvarijo kontekst in o njih poročajo. Vendar pa to ni vedno enostavno, tudi za novinarje ne. Zato je pomembno, da razumemo, ali so informacije, s katerimi se srečujemo, surove, z drugimi besedami, ali so ustrezno pripravljene za porabnike novic ali uporabnike informacij.

Na primer, kratek videoposnetek, ki se je januarja 2019 delil na spletu in je bil posnet blizu Lincolnovega spomenika v Washingtonu, je prikazoval srednješolca iz Kentuckyja in indijanskega aktivista, ki sta se neposredno pomerila. V prvem komentarju je bilo navedeno, da so drugi dijaki z aktivistom ravnali nespoštljivo, celo rasistično. Poleg tega so se za sramotno vedenje, prikazano v videoposnetku, s tvitom (ki je bil pozneje izbrisan) opravičili celo organizatorji dogodka, zaradi katerega so dijaki prišli v Washington, D. C. Vendar je bil ta prvi komentar žal nepopoln, zato so bile razširjene informacije neobdelane. Kasneje, ko so se pojavili videoposnetki drugih, očividci in intervjuji s pričami, se je slika dejansko začela gledati širše in izkazalo se je, da neobdelana informacija v obtoku ni bila resnica (News Literacy Project, 2021).

Zamegljene linije

Zamegljene linije uporabljajo značilnosti verodostojnega vira informacij, da bi občinstvo zavedle, da bi verjelo nečemu, kar je videti kot pravo novinarstvo, a v resnici ni preverjeno, neodvisno in odgovorno. Dober primer tega so sponzorirane vsebine.

Vaje

1. Poiščite novinarski članek in eno drugo obliko medijske vsebine, na primer promocijo na novičarskem spletnem mestu. Kako novičarska spletna stran označuje, kateri članki so novice/novinarstvo in kateri članki predstavljajo druge oblike medijskih vsebin, kot so sponzorirane vsebine? Ali menite, da novičarska spletna stran jasno razlikuje med novicami/novinarstvom in drugimi medijskimi vsebinami?
2. Poiščite novinarski članek in se odločite, kateri novinarski dejavnik ga je spodbudil?
3. Poiščite dve različni novici na isto temo v različnih časopisih in primerjajte članka z uporabo glavnih značilnosti.

Kviz

Reference

Checkology Glossary. (2021). Retrieved from https://checkology.org/everyone/word-wall

Digital Resource Center. (2021). Retrieved from https://digitalresource.center/content/definitions-news

Franklin, B., Hamer, M., Hanna, M., Kinsey, M. & Richardson, J.E. (2005). Key Concepts in Journalism Studies. London: Sage

Hornik, R., Anzalone, J. & Spikes, M. (2018). GetNewsSmart: A Guide to Understanding the Key Concepts of News Literacy. New York: The Center for News Literacy.

News Literacy Project. (2021). New Lit Tips: Raw Information Needs Context for Healthy Consumption. Retrieved from https://newslit.org/tips-tools/raw-information-needs-context/

Perloff, R.M. (2020). The Dynamics of News: Journalism in the 21st-Century Media Milieu. New York: Taylor & Francis.

Pickard, V. (2020). Democracy Without Journalism? Confronting the Misinformation Society. New York: Oxford University Press.

Potter, D. (2006). Handbook of Independent Journalism. Washington, DC: Bureau of International Information Programs, U.S. Department of State.

Priporočeni viri

American Press Institute (2021). Journalism Essentials. Retrieved from https://www.americanpressinstitute.org/journalism-essentials/

Hobbs, R. (2020). Mind Over Media: Propaganda Education for a Digital Age. New York: W.W. Norton & Company.

Priporočeni videoposnetki

Native Advertising: Last Week Tonight with John Oliver (HBO) (2014, Aug 4). John Oliver's discussion of native advertising on YouTube.