Opis modula

Glavni namen tega modula je opredeliti pismenost na področju novic, njene glavne gradnike in vsebino programa usposabljanja za novičarsko pismenost.

Sekundarni namen je usmerjati izvajalce usposabljanja, ki želijo vsebino tega modula uporabiti pri usposabljanju svojih udeležencev.

S temi cilji so v tem modulu zajeti opredelitev novičarske pismenosti, gradniki koncepta novičarske pismenosti, njena povezava s kritičnim mišljenjem ter koncepti medijske in informacijske pismenosti.

Udeleženci, ki bodo uspešno zaključili ta modul, bodo znali:

• pokazati razumevanje koncepta pismenosti na področju novic
• pokazati razumevanje gradnikov novičarske pismenosti
• razumeti povezavo med novičarsko pismenostjo in kritičnim mišljenjem
• pokazati razumevanje povezave med koncepti novičarske, medijske in informacijske pismenosti
• prikazati razumevanje obsega učnih načrtov za opismenjevanje na področju novic

Poleg tega bodo izvajalci usposabljanja, ki bodo uspešno zaključili ta modul, lahko pokazali razumevanje smernic za usposabljanje o tej temi.

Struktura modula

Ta modul je sestavljen iz naslednjih delov:

• Opis modula (cilji, opis vsebine in učni rezultati)
• Struktura modula
• Smernice za udeležence usposabljanja
• Smernice za izvajalce usposabljanja (kako se pripraviti, metode za uporabo in nasveti za izvajalce usposabljanja)
• Vsebina (študijsko gradivo in vaje)
• Kviz
• Viri (reference in priporočeni viri ter videoposnetki)

Glavni cilji modula, opis vsebine in učni rezultati so pojasnjeni v delu Opis modula. Smernice za udeležence usposabljanja vključujejo navodila in predloge za udeležence izobraževanja. Smernice za izvajalce usposabljanja vodijo izvajalce usposabljanja skozi različne faze usposabljanja in vsebujejo nasvete, ki bi lahko bili koristni pri poučevanju predmeta. Vsebina vključuje vsa študijska gradiva in vaje, povezane z vsebino. Kviz vključuje vprašanja z več možnostmi izbire in/ali resnična/nepravilna vprašanja, s katerimi lahko udeleženci usposabljanja preverijo svoj napredek. Viri vsebujejo dve komponenti: reference in priporočene vire za nadaljnje branje in študij. Reference so seznam virov, navedenih v vsebinskem delu. Priporočeni viri so sestavljeni iz seznama dodatnih virov in videoposnetkov, ki jih priporočamo za branje in gledanje, da bi se naučili več o temi.

Smernice za udeležence usposabljanja

Od udeležencev izobraževanja se pričakuje, da bodo prebrali besedilo, si ogledali priporočene videoposnetke in rešili vaje. Za dodatne informacije lahko poiščejo predlagane vire. Po končanem študiju vsebine učencem priporočamo, da opravijo kviz za oceno svojega napredka. Po potrebi lahko ponovno pregledajo študijsko gradivo.

Smernice za izvajalce usposabljanja

Smernice za izobraževalce vključujejo predloge in nasvete o tem, kako predstaviti vsebino tega modula odraslim.

Priprava

Priporočamo pripravo predstavitve (PowerPoint/Prezi/Canva). Predlagamo tudi izbiro in predstavitev primerov.

Kako začeti

Na začetku lahko uporabite kratek kviz (3 do 5 vprašanj) v programu Kahoot ali vprašanja z Mentimetrom, da udeležence pritegnete k temi. Uporablja se lahko kot motivacijsko orodje in tudi kot orodje za preverjanje obstoječega znanja udeležencev o temi.

Učne metode

Med usposabljanjem se lahko kombinirajo različne učne metode. Na primer:

• predavanje
• diskusija
• delo v skupinah
• samorefleksija

Nasveti za izobraževalca

Ogrevanje

Učinkovit način vključevanja udeležencev in določanja skupnih pričakovanj o tem, kaj se bodo naučili, je postaviti nekaj predhodnih vprašanj o temi. Udeležence lahko na primer vprašate, kako opredeljujejo novıčarsko pismenost.

Po razpravi se prepričajte, da so udeleženci usposabljanja sposobni razumeti ta koncept.

Predstavitev učnih ciljev

Jasno je treba opredeliti cilj učne ure (to je opredeliti pojem novinarske pismenosti). Po ogrevalnih vprašanjih bo lažje pojasniti cilje.

Predstavitev učnih vsebin

Med predstavljanjem vsebine poskrbite za interakcijo z udeleženci in jih spodbudite k aktivnemu sodelovanju.

• Preden podate obsežne informacije o gradnikih novičarske pismenosti, prosite udeležence, da jih podrobneje predstavijo.
• Preden predstavite tesno povezavo med novičarsko pismenostjo in kritičnim mišljenjem, udeležence prosite, naj jo podrobneje pojasnijo.
• Pri prikazu povezave med novičarsko, medijsko in informacijsko pismenostjo poskrbite, da jasno opredelite vsakega od teh pojmov in pokažete hierarhično strukturo med temi pojmi (kaj vključuje kaj).

Zaključek

Naredite kratek povzetek učne ure in postavite nekaj vprašanj, ki poudarjajo najpomembnejša sporočila, ki ste jih nameravali podati.

• Prosite udeležence usposabljanja, naj pripravijo osnutek načrta tečaja za opismenjevanje na področju novic.

Po razpravi se prepričajte, da udeleženci usposabljanja razumejo, da je novičarska pismenost kompleksen koncept, ki ima različne vidike (sestavljen iz različnih gradnikov) in je tesno povezan s širšimi koncepti, kot sta medijska in informacijska pismenost. Poudarite tudi dejstvo, da je veščine novičarske pismenosti mogoče razviti s celovitim usposabljanjem.

Vsebina: Pismenost na področju novic

Uvod

Sposobnost in nagnjenost h kritičnemu razmišljanju o novicah sta cenjeni bolj kot kdaj koli prej (Lai Ku, Kong, Song, Deng, Kang in Hu, 2019, str. 3), saj post-resničnostno dobo zaznamujejo afektivno informacijsko vedenje, vse večja količina dvoumnih informacij, polarizacija stališč, hevristično razmišljanje in algoritemska pristranskost (Vraga in Tully, 2021, str. 150).

Danes novice ustvarja več ljudi in se razširjajo prek večjega števila platform in tehnologij kot kdaj koli prej. To novo okolje skoraj neomejenega sodelovanja in dostopnosti je prispevalo k razširitvi pojma "novice", ki vključuje veliko več kot le izdelke profesionalnih novinarskih hiš. Posledično narašča zaskrbljenost ne le zaradi širjenja napačnih informacij, temveč tudi zaradi sposobnosti ljudi, da se borijo proti napačnim informacijam ter najdejo in ločijo ustrezne in kakovostne informacije (Vraga, Tully, Maksl, Craft in Ashley, 2021, str. 1).

Novičarska pismenost danes velja za sredstvo za izboljšanje kritične medijske potrošnje (Vraga & Tully, 2021, str. 150). Ko upoštevamo potencial novic pri informiranju državljanov ter spodbujanju državljanske angažiranosti in demokratične udeležbe, pa tudi omejitve medijev in spremembe v procesih produkcije novic (zlasti na strani producentov), postane pomen novičarske pismenosti očiten (Ashley, Maksl & Craft, 2013, str. 7).

Koncept novičarske pismenosti

Pred opredelitvijo novičarske pismenosti bi bilo bolje pojasniti, kaj pomenita novica in pismenost. "Novice" so širok pojem, ki različnim ljudem in v različnih kontekstih pomeni različne stvari, vendar jih lahko opredelimo kot vse točne informacije, ki olajšajo odločanje o osebnih in družbenih vprašanjih ter tako ljudem omogočajo učinkovitejše sodelovanje v družbi (Vraga, Tully, Maksl, Craft in Ashley, 2021, str. 3). Družbeni mediji to opredelitev še dodatno razširjajo in vključujejo različne trditve, zgodbe in informacije o javnih zadevah. Poleg tega se v digitalnem novičarskem okolju posamezniki soočajo z obilico vsebin, ki so videti kot novice, v resnici pa so lahko propaganda, trženje ali napačne informacije, kar otežuje poskuse, da bi ugotovili, kaj so novice in kaj niso (Tully, Maksl, Ashley, Vraga in Craft, 2021, str. 3).   

Najpreprostejši pomen besede "pismenost" je sposobnost branja in pisanja. Vendar pa pojem pismenosti presega zgolj sposobnost branja; vedno je pomenil sposobnost smiselnega branja in razumevanja. To je temeljno dejanje spoznavanja. Danes se pojem pismenosti uporablja kot metafora, ki se nanaša na osnovno raven znanja in usposobljenosti na področju študija (Bawden, 2001, str. 220, 223). Novičarska pismenost na primer pomeni poznavanje novic in osnovne spretnosti, ki so potrebne za uživanje in vrednotenje novic ter sodelovanje pri pripravi novic (Malik, Cortesi in Gasser, 2013, str. 6).

Novičarska pismenost obravnava znanje in spretnosti, ki so potrebne, da postanemo bolj pozorni in skeptični uporabniki novic, ki razumejo odnos med novinarji, produkcijo novic, državljani in demokracijo v spreminjajočih se medijskih okoljih. Novičarska pismenost zahteva razumevanje vsebine in kontekstov produkcije in potrošnje novic, vključno z vlogo platform družbenih medijev in uporabnikov v novičarskem ekosistemu, ter načinov, kako prepričanja potrošnikov vplivajo na njihovo izbiro in interpretacijo novic (Vraga in Tully, 2021, str. 151).

Z drugimi besedami, novičarska pismenost vključuje razumevanje vloge, ki jo imajo novice v družbi; motivacijo za iskanje novic (imeti občutek pomembnosti spremljanja novic in razumevanje posledic ignoriranja novic); sposobnost iskanja, prepoznavanja in določanja novic (to je pomembno, ko upoštevamo premikajoče se meje definicije novic); sposobnost kritičnega vrednotenja novic in sposobnost ustvarjanja novic (Malik, Cortesi in Gasser, 2013, str. 8-9).

Novičarska pismenost je opredeljena tudi kot poznavanje osebnih in družbenih procesov, s katerimi novice nastajajo, se razširjajo in porabljajo, ter veščine, ki uporabnikom omogočajo določen nadzor nad temi procesi (Vraga, Tully, Maksl, Craft & Ashley, 2021, str. 5).

Vraga, Tully, Maksl, Craft in Ashley (2021, str. 5) predlagajo pet področij, in sicer kontekst, ustvarjanje, vsebino, kroženje in potrošnjo, kot gradnike novičarske pismenosti.
  

Kontekst

Kontekst je opredeljen kot družbeno, pravno in gospodarsko okolje, v katerem novice nastajajo. Znanje o kontekstu vključuje prepoznavanje prevladujočih poslovnih struktur novičarskih organizacij, družbenih medijev in tehnoloških podjetij, vlog, ki jih imajo druge organizacije, kot so odnosi z javnostmi in vlada, pri vplivanju na vsebino, ter pravne zaščite in omejitev, v katerih delujejo proizvajalci vsebin znotraj in zunaj novičarskih organizacij. Veščine, povezane s kontekstom novic, vključujejo, kako dobro posamezniki razlagajo omejitve, v katerih nastajajo novice. To vključuje sposobnost ocenjevanja pogojev uporabe storitev za spletna mesta družbenih medijev ter predpisov in zakonodaje, ki omejujejo in ali podpirajo svobodo izražanja in medijev (Vraga, Tully, Maksl, Craft in Ashley, 2021, str. 6; Tully, Maksl, Ashley, Vraga in Craft, 2021, str. 6-7).

Ustvarjanje

Ustvarjanje je opredeljeno kot proces, v katerem novinarji in drugi sodelujejo pri snovanju, poročanju in ustvarjanju novic ter drugih novinarskih vsebin. Znanje o ustvarjanju novic vključuje znanje o značilnostih novinarjev, normah, na katerih temelji novinarstvo, in rutinah, v katerih novinarji sodelujejo pri poročanju in ustvarjanju vsebin. Veščine ustvarjanja novic vključujejo tudi zmožnost prepoznavanja novic in uporabe teh informacij za ustvarjanje sporočil, kot so tviti ali objav, ki delijo novice (Vraga, Tully, Maksl, Craft in Ashley, 2021, str. 6; Tully, Maksl, Ashley, Vraga in Craft, 2021, str. 7-9).

Vsebina

Vsebina je opredeljena kot kvalitativne značilnosti novice, ki jo razlikujejo od drugih vrst medijskih vsebin. Poznavanje vsebine novic vključuje prepoznavanje vrednot novic, razumevanje prevladujočih načinov, na katere so novice pogosto predstavljene, kot so epizodični ali tematski okviri, in prepoznavanje ključnih značilnosti novic, kot so uporaba virov in dokazi o preverjanju. Vključuje tudi razvijanje spretnosti za prepoznavanje različnih vrst novic, v nasprotju z mnenjem ali oglaševanjem, ter ocenjevanje kakovosti in verodostojnosti novic (Vraga, Tully, Maksl, Craft in Ashley, 2021, str. 6-7; Tully, Maksl, Ashley, Vraga in Craft, 2021, str. 9-10).

Obtok

Obtok je opredeljen kot proces, s katerim se novice distribuirajo in širijo med potencialno občinstvo. Znanje o obtoku novic najprej zahteva prepoznavanje kroženja novic kot procesa, na katerega vplivajo različni dejavniki v družbenem sistemu. Veščine, povezane s kroženjem, vključujejo prepoznavanje rezultatov personalizacije pri iskanju in družbenih kanalih ali prilagajanje nastavitev družbenih medijev. Te spretnosti odražajo, da uporabniki razumejo obtok in lahko izvajajo določen nadzor nad svojo izpostavljenostjo (Vraga, Tully, Maksl, Craft in Ashley, 2021, str. 7; Tully, Maksl, Ashley, Vraga in Craft, 2021, str. 10-11).

Poraba

Poraba novic je opredeljena kot osebni dejavniki, ki prispevajo k izpostavljenosti, pozornosti in vrednotenju novic. Znanje o potrošnji novic vključuje razumevanje, da osebne pristranskosti in predispozicije ljudi vplivajo na izpostavljenost, pozornost in vrednotenje novic. Spretnosti, povezane s potrošnjo, bi se morale osredotočiti na posameznikovo sposobnost ocenjevanja lastne izpostavljenosti novicam in izbire potrošnje, pozornosti in vrednotenja ter nato na oblikovanje novičarske sheme z različnimi viri, ki ustreza njihovim informacijskim potrebam (Vraga, Tully, Maksl, Craft in Ashley, 2021, str. 7; Tully, Maksl, Ashley, Vraga in Craft, 2021, str. 11-13).

Teh pet področij skupaj sestavlja novičarsko pismenost. Osredotočenost na vse te gradnike in celostna obravnava le-teh nudita konceptualno jasnost za razvoj celovitega učnega načrta za opismenjevanje na področju novic, ki je v koraku s hitrostjo sprememb na področju novic, informacij in tehnologije (Vraga, Tully, Maksl, Craft & Ashley, 2021, str. 7-8).

Kritično mišljenje in pismenost na področju novic

Kritično mišljenje v postfaktični dobi zahteva, da uporabniki novic razvijajo in ohranjajo skeptičen način spoznavanja ter gojijo sposobnost prepoznavanja na dokazih temelječih in nepristranskih informacij za sprejemanje razumnih odločitev (Lai Ku, Kong, Song, Deng, Kang in Hu, 2019, str. 1).

V postfaktični dobi imajo dejstva in objektivni dokazi pri oblikovanju javnega mnenja manjšo moč kot osebna prepričanja, anekdote in splošna stališča (Cooke, 2017). Kritično mišljenje je prva obrambna linija, kadar informacijam ni mogoče vedno zaupati, saj ljudi usmerja k prepričanjem, ki so skladna z razpoložljivimi dokazi. Temeljno pomembna značilnost kritičnega mišljenja je sposobnost iskanja dokaznih podlag pri utemeljevanju stališča (Lai Ku, Kong, Song, Deng, Kang in Hu, 2019, str. 3).

Kritično mišljenje ima bistveno vlogo pri novičarski pismenosti, ki vključuje sposobnost razmišljanja o verodostojnosti in kakovosti novic (Rosenbaum, Beentjes in Konig, 2008). Hobbs (2010) je opredelil veščine kritičnega mišljenja, ki so osrednjega pomena za novičarsko pismenost. Na področju novic obstaja na splošno sprejet temeljni nabor kritičnih spretnosti: (1) razumevanje stališč in namenov novic, (2) ocenjevanje moči in kakovosti dokazov, (3) razlikovanje dejstev od mnenj, (4) prepoznavanje pristranskosti in (5) izmenjava informiranih stališč v digitalnem medijskem okolju (Lai Ku, Kong, Song, Deng, Kang & Hu, 2019, str. 4).

Nevarnost sprejemanja informacij na podlagi priročnosti, čustvenega nagovora, priljubljenosti ali drugih hevristik namesto na podlagi dokazov ali dejstev je še večja zaradi digitalnih novičarskih platform. Družbeni mediji spodbujajo hevristično obdelavo z občasnim in priložnostnim uživanjem novic, ne da bi posvetili veliko časa razumevanju in vrednotenju vsebine. Takšna hevristična potrošnja pogosto poteka s pregledovanjem naslovov, ključnih besed, slik ali drugih poudarkov novic, ki prinašajo splošen vtis o vsebini novic brez poglobljenega razumevanja novic in popolnega oblikovanja različnih perspektiv (Meijer in Kormelink, 2015). Hevristično obdelavo novic spodbujajo tudi prilagojeni algoritmi družbenih medijev. Uporaba algoritmov je spremenila naravo izbire novic s strokovne presoje urednikov ali novinarjev na interese in preference bralcev (Newman, Fletcher, Kalogeropoulos,Levy in Nielsen, 2017). To prinaša tveganja, saj algoritmi nadzorujejo tok novic, ki jih javnost prejema, pri čemer je javnost slabo obveščena o tem, kako algoritmi izbirajo novice zanjo (DeVito, 2017), mnogi pa se sploh ne zavedajo, da takšni algoritmi obstajajo (Rader & Gray, 2015). Algoritmi družbenih medijev prispevajo k novičarskemu okolju, ki otežuje kritično razmišljanje, saj se informacije filtrirajo na podlagi uporabnikovih obstoječih prepričanj in preferenc: obstaja nevarnost ustvarjanja "odmevnih komor", kjer uporabniki prejemajo le vsebine s podobnimi stališči enako mislečih ljudi. Ker ni nasprotnih in raznolikih stališč, je posameznikovo mnenje nenehno nagrajeno, kar ga še dodatno spodbuja k iskanju informacij, ki so skladne z njegovim stališčem. Kritično mišljenje pri novicah je v bistvu odpravljanje hevrističnega procesiranja ter sklepanja na podlagi predhodnih prepričanj ali priljubljenih prepričanj (Lai Ku, Kong, Song, Deng, Kang in Hu, 2019, str. 6).
  

Odnos z drugimi pismenostmi

Novičarska pismenost je nastajajoče področje znotraj disciplin medijske pismenosti, novinarskega izobraževanja in informacijske pismenosti (Kajimoto in Fleming, 2019).

Vzporedno z rastjo področja novičarske pismenosti si raziskovalci s številnih področij prizadevajo doseči soglasje ne le glede opredelitve pojma, temveč tudi glede njegovih sestavnih delov in širših področij, s katerimi je novičarska pismenost povezana. Čeprav se zdi, da raziskovalci niso mogli priti do soglasja predvsem zaradi teoretičnega in konceptualnega prekrivanja med novičarsko, informacijsko, digitalno, kritično in medijsko pismenostjo, se vsi strinjajo, da je novičarska pismenost podmnožica širšega področja medijske pismenosti (Ashley, Maksl in Craft, 2013, str. 8). Razlika med novičarsko pismenostjo in drugimi sorodnimi pismenostmi je pogosto dvoumna, saj v praksi nobeno od teh področij ni standardizirano (Kajimoto in Fleming, 2019). Medtem ko je novičarska pismenost podmnožica medijske pismenosti, je medijska pismenost podmnožica informacijske pismenosti. Kritična pismenost in digitalna pismenost sta predpogoj za vse tri.

Novičarska pismenost je pravzaprav stičišče med informacijsko in medijsko pismenostjo (ali v zadnjem času znana kot medijska in informacijska pismenost), saj so novice vrsta informacij, ki jih je mogoče posredovati prek medijev. Vendar je njena povezava z državljanskim udejstvovanjem tista, ki jo konceptualno razlikuje od drugih informacij ali medijev (Malik, Cortesi in Gasser, 2013, str. 7).

Opis novičarske pismenosti kot uporabe veščin kritičnega mišljenja je podoben opredelitvam medijske pismenosti, ki jih najdemo v njeni obsežni raziskovalni literaturi. Obstaja na desetine konkurenčnih opredelitev medijske in informacijske pismenosti (kot tudi konkurenčnih sorodnih pismenosti, kot sta med drugim digitalna pismenost in pismenost 21. stoletja). Vsaka zagovorniška skupina in raziskovalna organizacija ima svojo opredelitev, ki poudarja veščine, ki se ji zdijo najpomembnejše (Malik, Cortesi in Gasser, 2013, str. 7). Medijska pismenost se na splošno osredotoča na idejo o množičnih medijih, njihovih namenskih sredstvih in ciljih produkcije (Farmer, 2019, str. 4). Običajno je opredeljena v smislu sposobnosti analiziranja in vrednotenja sporočil na različnih medijskih platformah. Mnogi raziskovalci med sestavne dele medijske pismenosti uvrščajo tudi sposobnost ustvarjanja sporočil. Drugi opisujejo medijsko pismenost kot spretnost, ki je bistvena za državljanstvo (Craft, Ashley in Maksl, 2016, str. 144). Poleg veščin kritičnega mišljenja in ustreznih vidikov medijskih platform pa novičarsko pismenost sestavljajo še stvari, ki jih je treba poznati, da bi lahko učinkovito analizirali in ovrednotili novičarska sporočila (Craft, Ashley & Maksl, 2016, str. 145).

Medijska pismenost spada pod okrilje informacijske pismenosti, ki je opredeljena kot sklop spretnosti, potrebnih za iskanje, pridobivanje, analiziranje in uporabo informacij (American Library Association, 2021). Novičarska pismenost vključuje dostop, razumevanje, vrednotenje in interpretacijo novic (Farmer, 2019, str. 4), po drugi strani pa sodi pod okrilje medijske pismenosti. Prevladujoča značilnost, ki novičarsko pismenost loči od njenega že dlje časa prepoznanega ekvivalenta, medijske pismenosti, je osredotočenost izključno na dekonstrukcijo novičarske vsebine in metode, značilne za proces produkcije novic, ki se ne uporabljajo za druge vrste medijskih vsebin (Kajimoto in Fleming, 2019).
  

Učni načrt za opismenjevanje na področju novic

Osnovno poslanstvo učnega načrta za opismenjevanje na področju novic je na splošno priznano kot "opolnomočenje državljanov", saj se s tem razvijajo veščine kritičnega mišljenja, potrebne za vrednotenje novic, in sposobnost prepoznavanja kakovostnih informacij, ki temeljijo na dejstvih, ter spodbuja dejavno sodelovanje in vključevanje dobro obveščenih državljanov. Usposabljanje za novinarsko pismenost se tradicionalno izvaja pod okriljem medijske pismenosti, vendar je zlasti po povečani globalni zaskrbljenosti zaradi "post-resničnostne" medijske potrošnje in pojava "lažnih novic" učni načrt novinarske pismenosti sam po sebi postal del akademskega diskurza na različnih področjih (Kajimoto in Fleming, 2019).

Novičarska pismenost je včasih ozko uokvirjena kot prenos veščin preverjanja, da lahko potrošniki preverijo dejstva in vire ter prepoznajo napačne informacije. Čeprav so to dragoceni rezultati izobraževanja za novinarsko pismenost, pa znanje in veščine, zaradi katerih je nekdo novinarsko pismen, sestavljajo širši okvir (Tully, Maksl, Ashley, Vraga in Craft, 2021, str. 3). Izobraževanje za novinarsko pismenost na primer pomaga ljudem prepoznati napačne informacije strank in biti skeptični do novic, na katere naletijo, ter spodbuja dvome do prepričanj o političnih zarotah. Razvijanje skepticizma do novic in informacij je ključnega pomena za razlikovanje kakovostnih vsebin od nekakovostnih ali lažnih informacij (Vraga in Tully, 2021, str. 154).

Vprašanja, na katera bi se moral osredotočiti učni načrt za opismenjevanje na področju novic, Farmer (2019, str. 5) navaja takole: moč zanesljivih informacij in prost pretok informacij, poslanstvo tiska in njegov odnos do vlade, kako novinarji delajo in sprejemajo odločitve, vpliv digitalne revolucije in strukturnih sprememb medijev na porabo novic, odgovornost novic in bralcev ter zakaj so novice in njihova pismenost pomembne (Farmer, 2019, str. 5).

Podrobna raziskava in razumevanje pokrajine novic, ki je predstavljena v tem delu MOOC, nam pomagata sestaviti seznam tem, ki jih je treba obravnavati v okviru celovitega učnega načrta za opismenjevanje na področju novic: razlikovanje med novinarstvom in drugimi ponudniki informacij, razlikovanje med novicami in mnenji, razlikovanje med novicami in sponzoriranimi vsebinami, prepoznavanje oglasov, razlikovanje med trditvijo in preverjanjem, razlikovanje med dokazi in sklepanjem, dekonstruiranje novic na podlagi dokazov in zanesljivosti virov, razlikovanje med pristranskostjo medijev in pristranskostjo občinstva, prepoznavanje zanesljivih virov informacij, določanje ustreznih in zanesljivih strategij iskanja, določanje verodostojnosti objav v družabnih medijih, razlaga, zakaj sponzorirane vsebine morda niso zanesljive, določanje verodostojnosti fotografije, določanje zanesljivosti in točnosti virov, kritično branje in razmišljanje, prepoznavanje avtorja/ustvarjalca vira, prepoznavanje pristranskosti (Farmer, 2019, str. 5-7), prebiranje dejstev od laži, upravljanje algoritmov, razbijanje filtrirnih mehurčkov in preseganje odmevnih komor, prepoznavanje pasti v argumentih, razumevanje uvrstitev v iskalnikih in tega, kako algoritmi filtrirajo vsebino, razvijanje sposobnosti preverjanja dejstev ter spoznavanje platform/storitev za preverjanje dejstev in prepoznavanje njihovih omejitev.
  

Vaja

Kviz

Reference

American Library Association. (2021). Framework for Information Literacy for Higher Education.

Ashley, S. (2021). News Literacy. In T.P. Vos, F. Hanusch, D. Dimitrakopoulou, M. Geertsema-Sligh and A. Sehl (eds.). The International Encyclopedia of Journalism Studies.

Ashley, S., Maksl, A. & Craft, S. (2013). Developing a News Media Literacy Scale. Journalism & Mass Communication Educator, 68(1), 7-21.

Bawden, D. (2001). Information and digital literacies: A review of concepts. Journal of Documentation, 57(2), 218-259.

Cooke, N. (2018). Fake news and alternative facts: Information literacy in a post-truth era. ALA.

Craft, S., Ashley, S., & Maksl, A. (2016). Elements of News Literacy: A Focus Group Study of How Teenagers Define News and Why They Consume It. Electronic News, 10(3), 143-160.

DeVito, M. A. (2017). From editors to algorithms: A values-based approach to understanding story selection in the Facebook news feed. Digital Journalism, 5(6), 753-773, 10.1080/21670811.2016.1178592

Farmer, L. (2019). News literacy and fake news curriculum: School librarians’ perceptions of pedagogical practices. Journal of Media Literacy Education, 11(3), 1-11. doi: 10.23860/JMLE-2019-11-3-1

Fleming, J. (2013). Media literacy, news literacy, or news appreciation? A case study of the news literacy program at Stony Brook University. Journalism and Mass Communication Educator, 68. doi:10.1177/1077695813517885

Hobbs, R. (2010). News Literacy: What Works and What Doesn’t. Paper presentation at the Association for Education in Journalism and Mass Communication (AEJMC) conference, Denver, Colorado, August 7, 2010.

Hobbs, R., & Frost, R. (2003). Measuring the acquisition of media-literacy skills. Reading Research Quarterly, 38(3), 330-355.

Kajimoto, M. & Flaming, J. (2019). News Literacy. Oxford Research Encyclopedia of Communication.

Lai Ku, K.Y., Kong, S.Q., Song, Y., Deng, L.P., Kang, Y. & Hu, A. (2019). What predicts adolescents’ critical thinking about real-life News? The roles of social media news consumption and news media literacy, thinking skills and creativity.

Malik, M., Cortesi, S., & Gasser, U. (2013). The challenges of defining ‘news literacy’. Berkman Center for Internet & Society.

Meijer, I. C. & Kormelink, T. G. (2015). Checking, Sharing, Clicking and Linking. Digital Journalism, 3(5), 664-679, DOI: 10.1080/21670811.2014.937149

Newman, N., Fletcher, R., Kalogeropoulos, A., Levy, D.A.L. & Nielsen, R. K. (2017). Reuters Institute Digital News Report 2017. Reuters Institute for the Study of Journalism.

Rader, E. & Gray, R. (2015). Understanding user beliefs about algorithmic curation in the Facebook news feed. Proceedings of the 33rd Annual ACM Conference on Human Factors in Computing Systems (2015), pp. 173-182, 10.1145/2702123.2702174

Rosenbaum, J. E., Beentjes, J. W. J., & Konig, R. P. (2008). Mapping media literacy: Key concepts and future directions. Annals of the International Communication Association, 32(1), 313-353, DOI: 10.1080/23808985.2008.1167908

Tully M, Maksl A, Ashley S, Vraga EK & Craft S. (2021). Defining and conceptualizing news literacy. Journalism. doi:10.1177/14648849211005888

Vraga, E. K. & Tully, M. (2021). News literacy, social media behaviors, and skepticism toward information on social media, Information. Communication & Society, 24(2), 150-166, DOI: 10.1080/1369118X.2019.1637445

Vraga, E.K., Tully, M., Maksl, A., Craft, S. & Ashley, S. (2021).Theorizing news literacy behaviors. Communication Theory, 31(1)1–21.

Priporočeni viri

Bawden, D. (2001). Information and digital literacies: A review of concepts. Journal of Documentation, 57(2), 218-259.

Tully M, Maksl A, Ashley S, Vraga EK & Craft S. (2021). Defining and conceptualizing news literacy. Journalism.

Vraga, E. K. & Tully, M. (2021). News literacy, social media behaviors, and skepticism toward information on social media, Information. Communication & Society, 24(2), 150-166.

Vraga, E.K., Tully, M., Maksl, A., Craft, S. & Ashley, S. (2021).Theorizing news literacy behaviors. Communication Theory, 31(1)1–21.

Priporočeni videoposnetki

VOA Learning English. (2018). Lesson6: News and social media.

The Center for News Literacy. (2013). Why news literacy matters.