Opis modula

Glavni namen tega modula je predstaviti konceptualni okvir informacijskih motenj, da bi udeleženci lahko prepoznali in razlikovali med različnimi kategorijami in vrstami informacijskih motenj ter analitično in kritično pristopili, ko se z njimi srečajo.

Sekundarni cilj je usmerjanje izvajalcev usposabljanja, ki želijo vsebino tega modula uporabiti pri usposabljanju svojih udeležencev.

S temi cilji so predstavljene opredelitve glavnih kategorij in pogostih vrst informacijskih motenj skupaj s smernicami, kako poučevati to temo.

Udeleženci, ki bodo uspešno zaključili ta modul, bodo znali:

• prepoznati informacijsko motnjo
• opredeliti, prepoznati in razlikovati glavne kategorije informacijskih motenj (in sicer napačne informacije, dezinformacije in zlonamerne informacije)
• opredeliti, prepoznati in razlikovati med običajnimi vrstami informacijske motnje (kot so manipulirana vsebina, lažna vsebina, izmišljena vsebina)

Poleg tega bodo izvajalci usposabljanj, ki bodo uspešno zaključili ta modul, lahko pokazali, da razumejo, kako poučevati informacijske motnje.

Struktura modula

Ta modul je sestavljen iz naslednjih delov:

• Opis modula (cilji, opis vsebine in učnih rezultatov)
• Struktura modula
• Smernice za udeležence
• Smernice za izvajalce usposabljanja (kako se pripraviti, metode za uporabo in nasveti za izvajalce usposabljanja)
• Vsebina (študijsko gradivo in vaje)
• Kviz
• Viri (reference in priporočeni viri ter videoposnetki)

Glavni cilji modula, opis vsebine in učni rezultati so pojasnjeni v delu Opis modula. Vsebina vključuje vsa študijska gradiva in vaje, povezane z vsebino. Kviz vključuje vprašanja z več izbirami, s katerimi lahko udeleženci usposabljanja preverijo svoj napredek. Viri vsebujejo dve komponenti: reference in priporočene vire za nadaljnje branje in študij. Reference so seznam virov, navedenih v vsebinskem delu. Priporočeni viri so sestavljeni iz seznama dodatnih virov in videoposnetkov, ki jih priporočamo za branje in gledanje, da bi se naučili več o temi. Smernice za udeležence izobraževanja vključujejo navodila in predloge za udeležence izobraževanja. Smernice za izvajalce usposabljanja vodijo izvajalce usposabljanja skozi različne faze usposabljanja in vsebujejo nasvete, ki bi lahko bili koristni pri poučevanju teme.

Smernice za udeležence

Od udeležencev se pričakuje, da preberejo besedilo, natančno preučijo primere, si ogledajo priporočene videoposnetke in naredijo vaje. Za dodatne informacije lahko pregledajo predlagane vire. Po končanem študiju vsebine udeležencem priporočamo, da opravijo kviz, s katerim bodo ocenili svoj napredek. Študijsko gradivo lahko popravijo, kadar in če je to potrebno.

Smernice za izvajalce usposabljanj

Smernice za izobraževalce vključujejo predloge in nasvete o tem, kako predstaviti vsebino tega modula za izobraževanje odraslih.

Priprava

Priporočamo pripravo predstavitve (PowerPoint/Prezi/Canva), obogatene z vizualnim gradivom (slike in videoposnetki) in jasnimi primeri. Predlagamo tudi, da primere in vaje iz tega modula prilagodite vprašanjem, ki so bolj znana dejanski ciljni skupini. Izbira lokalnih primerov (specifičnih za posamezno državo) v zvezi z aktualnimi ali dobro znanimi vprašanji pomaga jasneje ponazoriti določeno temo. Prav tako pomaga pritegniti pozornost udeležencev usposabljanja. Bolj kot so primeri znani in priljubljeni, bolje bo sporočilo posredovano. Lokalne (nacionalne) platforme za preverjanje dejstev so lahko dober vir za širok nabor novic/primerov, ki so že preverjeni in označeni.

Kako začeti

Na začetku lahko uporabite kratek kviz (3 do 5 vprašanj) v programu Kahoot ali vprašanja z Mentimetrom, da udeležence pritegnete k temi. Uporablja se lahko kot motivacijsko orodje in tudi kot orodje za preverjanje obstoječega znanja udeležencev o temi. Nekateri primeri vprašanj so lahko naslednji: Kaj so dezinformacije? Kaj je lažna vsebina?

Učne metode

Med usposabljanjem se lahko kombinirajo različne učne metode. Na primer:

• predavanje
• diskusija
• delo v skupinah
• samorefleksija

Nasveti za izobraževalca

Ogrevanje

Učinkovit način vključevanja udeležencev in določanja skupnih pričakovanj o tem, kaj se bodo naučili, je postaviti nekaj predhodnih vprašanj o temi (informacijska motnja) in razvrstiti njihove odgovore. To lahko storite s skupinskim delom, tako da udeležence usposabljanja pozovete k razpravi in zbiranju idej, lahko pa tudi individualno, tako da vsakega udeleženca prosite, naj svoje ideje zapiše na samolepilne lističe. Dejavnost lahko izvedete na naslednji način:

• Prosite udeležence, naj navedejo primere informacijskih motenj.
• Povabite jih, da dane primere razvrstijo v kategorije in razložijo, v čem se razlikujejo
• Povabite jih, da opredelijo teme dezinformacij (kot so politika, gospodarstvo, zdravje, tehnologija, družbene koristi, zabava in znane osebnosti itd.).
• Udeležence vprašajte, kje se srečujejo z dezinformacijami in v kakšni obliki (videoposnetki, članki, objave itd.).
• Vprašajte, kako razlikujejo lažne informacije.
• Vprašajte, kako pogosto po njihovem mnenju naletijo na dezinformacije.

Po razpravi se prepričajte, da so udeleženci usposabljanja sposobni razlikovati med namernim in nenamernim širjenjem lažnih informacij (razlikovanje med dezinformacijami in napačnimi informacijami). Tečajniki morajo tudi razumeti, da se lahko stopnja njihove neresničnosti, z drugimi besedami faktičnosti (stopnja, do katere se lažne novice opirajo na dejstva), razlikuje.

Predstavitev učnih ciljev

Jasno je treba opredeliti cilj učne ure (to je razumeti dezinformacije kot pojav, ki vpliva na naše življenje in odločanje, ter razmisliti o njihovi naravi). Po ogrevalnih vprašanjih bo lažje pojasniti cilje.

Predstavitev učnih vsebin

Med predstavljanjem vsebine poskrbite za interakcijo z udeleženci in jih spodbudite k aktivnemu sodelovanju.

• Preden podate definicijo dezinformacij, udeležence prosite, naj pripravijo svojo.
• Pri predstavitvi pogostih vrst informacijskih motenj udeležence prosite, naj navedejo primere iz resničnega življenja. Primere komentirajte glede na to, ali spadajo v kategorijo, o kateri govorite, ali ne.
• Pri navajanju primerov izberite primere iz resničnega sveta in pridobite čim več osnovnih informacij o konkretnem primeru, ki ga predstavljate. Tako boste lahko na morebitna vprašanja udeležencev odgovorili z več podrobnostmi.
• Ko izbirate primere, se prepričajte, da stoodstotno ustrezajo opredelitvi kategorije, ki jo obravnavate. Nekateri primeri bi lahko spadali v več kot eno kategorijo, kar bi lahko začetnike zmedlo.
• Ko izbirate primere iz družbenih omrežij, poskrbite, da izvirno objavo predstavite z všečki in ponovnimi deljenji, da boste lahko prikazali velikost učinka.
• Zagotovite nekaj primerov (če ne gre za primere iz resničnega sveta, so to lahko tudi nekateri scenariji) s podrobnimi informacijami in prosite udeležence, naj se odločijo, za katero vrsto informacijske motnje gre.
• Po predstavitvi različnih vrst informacijskih motenj udeležence prosite, naj vse te različne vrste razvrstijo v tri glavne kategorije (dezinformacije, napačne informacije, zlonamerne informacije).

Zaključek

Naredite kratek povzetek učne ure in postavite nekaj vprašanj, ki bodo pomagala pri oblikovanju najpomembnejših sporočil, ki jih želite podati. Pri tem so vam lahko v pomoč naslednja vprašanja.

• Prosite udeležence usposabljanja, naj opišejo informacijo, na katero so naleteli na spletu in se je sprva zdela resnična, pozneje pa se je izkazala za lažno.
• Vprašajte jih, ali so kdaj delili napačne informacije in se tega pozneje zavedli.
• Vprašajte, kako močan vpliv ima po njihovem mnenju širjenje napačnih informacij.

Vsebina: Informacijska motnja

Uvod

Ker izraz "lažne novice" ne zajema vseh zavajajočih vsebin (nekatere med njimi sploh niso lažne), je bil uveden nov koncept, ki se imenuje "informacijska motnja". Informacijska motnja je zelo kompleksen pojav. Nekatere vrste so manj škodljive in bi jih lahko opisali kot onesnaževanje informacij na nizki ravni, druge pa so bolj prefinjene in globoko zavajajoče (Wardle in Derakhshan, 2017, str. 20; Wardle, 2019, str. 57; Wardle, 2020).

Kategorizacija "informacijske motnje" pripomore k boljšemu razumevanju današnje informacijske krajine. V tem modulu so predstavljene glavne kategorije in različne vrste informacijske motnje.

Glavne kategorije informacijskih motenj

Obstajajo tri glavne kategorije informacijske motnje, in sicer napačne informacije, dezinformacije in zlonamerne informacije. Razlike med temi tremi kategorijami so opisane z obsegom škode in neresničnosti (Wardle in Derakhshan, 2017, str. 20; Wardle, 2020). Pomembno je razlikovati novice, ki so resnične, od tistih, ki so napačne, in novice, ki so ustvarjene, proizvedene in/ali razširjene s slabim namenom, od tistih, ki niso (Wardle & Derakhshan, 2017, str. 20).

Vir: Wardle, 2019, p. 9 p. 495

Dezinformacije

Dezinformacije so vsebine, ki so namerno napačne in se delijo z namenom povzročanja škode (Wardle, 2019, str. 8; Wardle & Derakhshan, 2017, str. 20). Izmišljene ali namerno manipulirane/prirejene avdiovizualne vsebine, namerno ustvarjene teorije zarote ali govorice so nekateri primeri za to kategorijo (Staats, 2021).

Napačne informacije

Napačne informacije se pojavijo, kadar se delijo napačne informacije, vendar se s tem ne želi škodovati. Ko dezinformacije deli oseba, ki se ne zaveda, da so napačne ali zavajajoče, se spremenijo v napačne informacije (Wardle & Derakhshan, 2017, str. 20; Wardle, 2019, str. 8). V to kategorijo spadajo tudi nenamerne napake, kot so netočni podpisi fotografij, datumi, statistični podatki, prevodi. Če se jemlje resno, tudi satira postane napačna informacija (Staats, 2021).

Zlonamerne informacije

Zlonamerne informacije so deljenje resničnih informacij z namenom povzročitve škode, pogosto s prenosom informacij, ki bi morale ostati zasebne, v javno sfero (Wardle & Derakhshan, 2017, str. 20). Z drugimi besedami, gre za namerno objavo zasebnih informacij zaradi osebnih ali podjetniških interesov (Staats, 2021). Ta izraz opredeljuje tudi zlonamerno izkrivljanje resničnih informacij (kot so kontekst, datum ali čas), preden se delijo (Wardle, 2019, str. 8).

Najpogostejše vrste informacijskih motenj

Znotraj treh zgoraj omenjenih krovnih kategorij obstajajo različne vrste informacijskih motenj, ki pomagajo razumeti kompleksnost tega ekosistema (Wardle, 2019, str. 12; Groundview, 2018; Turcilo & Obrenovic, 2020; Tandoc, Lim & Ling, 2018).

Vir: Groundview, 2018

Manipulirana vsebina

O manipulirani vsebini govorimo, kadar je pristna vsebina na nek način spremenjena ali prirejena. Opisuje spreminjanje vidika pristne vsebine, pogosto fotografij ali videoposnetkov, z namenom zavajanja (Wardle, 2019, str. 46; Wardle, 2020).

Manipulacija slik je z razvojem digitalnih tehnologij in zmogljive programske opreme za manipulacijo slik postala pogosta praksa. Učinki lahko segajo od preprostih do zapletenih. Enostavne prilagoditve lahko vključujejo povečanje nasičenosti barv in odstranjevanje manjših elementov. Invazivnejše spremembe lahko vključujejo odstranjevanje ali vstavljanje elementov v sliko (Tandoc, Lim in Ling, 2018, str. 144). To je močna taktika, saj temelji na pristni vsebini (Wardle, 2019, str. 46; Wardle, 2020).

Izdelana vsebina

Ta kategorija opisuje vsebine, ki nimajo dejanske podlage in so 100 % izmišljene (Wardle, 2019, str. 52; Wardle, 2020; Tandoc, Lim & Ling, 2018, str. 143).

Globoki ponaredki

Globoki ponaredek je še en primer izmišljene vsebine. Uporablja se za izdelavo videoposnetka, v katerem sta obraz in glas osebe digitalno spremenjena, tako da se zdi, da je nekdo drug in da govori ali dela stvari, ki jih ta oseba nikoli ni storila (Wardle, 2019, str. 52; Wardle, 2020). Globoki ponaredki uporabljajo zmogljive tehnike, kot sta strojno učenje in umetna inteligenca, za manipulacijo ali ustvarjanje vizualnih in zvočnih vsebin z veliko možnostjo zavajanja (Deepfake, 2021).

Vir: Deepfake, 2021

Zavajajoča vsebina

Zavajajoča uporaba informacij ni novost in je vedno predstavljala težavo tako v novinarstvu kot v politiki. Pojavlja se lahko v različnih oblikah, kot so izbira delnega segmenta iz citata, da bi podprli neko stališče, ustvarjanje statističnih podatkov, ki podpirajo določeno trditev, odločitev, da nečesa ne pokrijemo, ker spodkopava argument, ali obrezovanje fotografije, da bi dogodek uokvirili na določen način (Wardle, 2019, str. 24; Wardle, 2020).

Lažni kontekst

Ta kategorija se uporablja za opis vsebine, ki je pristna, vendar je bila preoblikovana in deljena z lažnimi kontekstualnimi informacijami. To se pogosto zgodi med izrednimi novicami, ko se ponovno delijo stare slike, zgodi pa se tudi, ko se stari novinarski članki ponovno delijo kot novi, ko se naslov še vedno potencialno ujema s trenutnimi dogodki (Wardle, 2019, str. 28; Wardle, 2020).

Lažna povezava

Gre za tehniko, imenovano clickbait, ki se uporablja za pritegnitev pozornosti in spodbujanje klikov s precej zavajajočimi in senzacionalnimi naslovi, vizualnimi elementi ali napisi (Wardle, 2019, str. 20; Wardle, 2020). Spletne novice danes pogosto poganja iskanje ogledov strani, zato se množijo naslovi clickbait (Chen, Conroy in Rubin, 2015). Čeprav je škoda minimalna, negativno vpliva na zaupanje ljudi in njihov odnos do novic, zato velja za obliko informacijske motnje (Wardle, 2019, str. 20; Wardle, 2020).

Lažna vsebina

Ta kategorija opisuje izdajanje za pristne vire. Poleg lažne vsebine se na primer uporablja logotip znane blagovne znamke ali imena. Eden od najmočnejših načinov, kako ljudje ocenjujejo vsebino, je, če jo je ustvarila organizacija ali oseba, ki jo že poznajo in ji zaupajo. Če k novici (besedilu, fotografiji ali videoposnetku) dodamo logotip zaupanja vredne novinarske organizacije ali ime uveljavljene osebnosti ali novinarja, se poveča možnost, da bodo ljudje zaupali vsebini brez preverjanja (Wardle, 2019, str. 34; Wardle, 2020).

Teorije zarote

Na seznam informacijskih motenj lahko dodamo tudi teorijo zarote. Teorije zarote poskušajo pomembne dogodke in okoliščine razložiti kot zlonamerna dejanja skrivnih in vplivnih ljudi in skupin (Douglas, 2021, str. 270). Niso podprte z dokazi, ki bi vzdržali preverjanje, vendar to ljudem ne preprečuje, da bi verjeli v te teorije (Lewandowsky in Cook, 2020, str. 3). Več kot tretjina Američanov na primer verjame, da je globalno segrevanje potegavščina, več kot polovica pa, da Lee Harvey Oswald pri umoru Johna F. Kennedyja ni deloval sam (Douglas, Sutton in Cichocka, 2017, str. 538).

Z izbruhom svetovne pandemije so se po družbenih medijih hitro razširile številne neutemeljene zarote ter nedokazane trditve o alternativnih COVID-19 načinih zdravljenja brez kakršnih koli medicinskih dokazov (Canales, 2020).

Satira in parodija novic

Na splošno novinarska satira in parodija nista vključeni v tipologijo informacijskih motenj, ker nimata namena zavajati ali škodovati, vendar pa lahko ljudi zavedejo. Ko se delijo in ponovno delijo, se prvotni kontekst vsebine in namigi izgubijo. Pogosto se sčasoma ljudje ne zavedajo, da je vsebina satira ali parodija, in bolj verjetno verjamejo, da je resnična. Včasih povzročitelji dezinformacij namerno označijo vsebino kot satiro, da bi zagotovili, da ne bo "preverjena z dejstvi", in da bi opravičili morebitno škodo, ki bi izhajala iz te vsebine (Wardle, 2019, str. 14; Wardle, 2020).

Čeprav imata parodija in satira veliko skupnih značilnosti, na primer, da se obe zanašata na humor kot sredstvo za pritegnitev občinstva, med njima obstajajo nekatere razlike. Satira se nanaša na posmehljive informativne oddaje, ki običajno uporabljajo humor ali pretiravanje, da občinstvu predstavijo novosti. Parodija posnema osrednje medije z novicami in njihovo obliko predstavitve, vendar uporablja neresnične (izmišljene) informacije za vnašanje humorja (Tandoc, Lim in Ling, 2018, str. 141-142).

V takšnih primerih in v primerih, ko se parodije pojavljajo na veliko, na primer na prvi aprilski dan, lahko ljudje nasedejo zvijači.

Sponzorirane vsebine

Oglaševalsko gradivo v preobleki resničnih novic in sporočila za javnost, objavljena kot novice, se včasih prav tako opisujejo kot oblika informacijske motnje. To se zgodi, ko strokovnjaki za odnose z javnostmi prevzamejo prakse in/ali videz novinarjev, da bi v medije z novicami vstavili tržna ali druga prepričljiva sporočila. Včasih se televizijskim informativnim hišam posredujejo video novice (ki so opisane kot vnaprej pripravljeni video odseki, ki jih pripravijo podjetja za odnose z javnostmi, namenjeni prodaji ali promociji izdelka, podjetja ali ideje), da bi jih lahko vključili v dejansko novico. Čeprav o uporabi vsebine odločajo tiskovne agencije, lahko zameglitev njenega izvora zavede občinstvo, da verjame, da so ustvarjene novice povsem brez pristranskosti (Tandoc, Lim in Ling, 2018, str. 145-146).

Propaganda

Gre za primer, ko se vsebina uporablja za upravljanje stališč, vrednot in znanja (Groundview, 2018). Propaganda se nanaša na novice, ki jih pogosto ustvari politični subjekt, da bi vplival na zaznavanje javnosti. Odkriti namen je koristiti javni osebi, organizaciji ali vladi. Podobno kot oglaševanje tudi propaganda pogosto temelji na dejstvih, vendar vključuje pristranskost, ki spodbuja določeno stran ali perspektivo. Takšno mešanje novic in komentarjev se skriva za trditvijo, da gre za objektivno novico, vendar je cilj pogosto prepričevanje in ne obveščanje (Tandoc, Lim in Ling, 2018, str. 146-147).

Vaje

Kviz

Reference

Ansari, T. ( March 25, 2018). People are sharing a fake picture of a Parkland survivor tearing up the constitution. BuzzFeed. 

BBC. (April 1, 2007). Fairy fool sparks huge response. 

BBC. (November 28, 2012). China paper carries Onion Kim Jong-un ‘heart-throb’ spoof. 

Canales, S. B. (2020). The Australian Libraries and Information Association and National Archives band together against disinformation. The Canberra Times. 

Chen, Y., Conroy, N.J. & Rubin, V.L. (2015). Misleading online content: Recognizing clickbait as ‘false news’. In Proceedings of the 2015 ACM on Workshop on Multimodal Deception Detection, Seattle, Washington, USA: ACM.

CrossCheck. (March 2, 2017). Was Macron’s campaign for the French presidency financed by Saudi Arabia? No.

CrossCheck. (May 5, 2017). Did Emmanuel Macron open an offshore account? 

CrossCheck. (April 22, 2017). Did London Muslims “celebrate” a terrorist attack on the Champs-Elysees? 

Deepfake. (2021). Wikipedia. 

Douglas, K.M., Sutton, R.M. & Cichocka, A. (2017).The Psychology of conspiracy theories. Current Directions in Psychological Science, 26(6), 538-542. doi:10.1177/0963721417718261

Douglas, K.M. (2021). COVID-19 conspiracy theories. Group Processes & Intergroup Relations, 24(2), 270-275. doi:10.1177/1368430220982068

Elassar, A. (March 17, 2020). One dangerous coronavirus 'self-check test' is circulating on social media. Here's why you should avoid it. CNN.  

EUvsDisinfo (September 7, 2019). Disinfo: A British spy admits to killing Princess Diana on the instructions of Prince Philip. 

Evon, D. (April 23, 2019). Were piles of rubbish left in Hyde Park by global-warming protesters? Snopes. 

Firstdraft (2020). Too much information: a public guide to navigating the infodemic. 

Gertz, B. (January 26, 2020). Coronavirus may have originated in lab linked to China’s biowarfare program. The Washington Times. 

Get Smart About News (May 4, 2021). 

Groundview. (2018). INFOGRAPHIC: 10 types of mis and disinformation. 

The Guardian (November, 27, 2012). China's People's Daily falls for Kim Jong-un 'sexiest man alive' spoof. 

Humprecht, E. , Esserl, F. & Van Aelst, P. (2020). Resilience to online disinformation: A framework for cross-national comparative research. The International Journal of Press/Politics, 25(3), 493–516. 

Ivshina, O. (October 16, 2015). Flight MH17: Russia and its changing story. BBC. 

Khaldarova, I. & Pantti, M. (2016). Fake news: The narrative battle over the Ukrainian conflict. Journalism Practice, 10 (7), 891–901.

Lewandowsky, S., & Cook, J. (2020). The Conspiracy Theory Handbook. 

LaCapria, K. (June 20, 2017). Did a Retired MI5 Agent Confess to Killing Princess Diana? Even real deathbed confessions are questionable enough. Snopes. 

McGuire, C. (June 11, 2020). You can buy a house for £1 in this Italian town – where they’ve had no cases of coronavirus. The Sun. 

The Onion (November 11, 2012). Kim Jong-Un Named The Onion's Sexiest Man Alive For 2012 [UPDATE].

Podesta emails. (2021). Wikipedia. 

Reuters (June 17, 2020). Fact check: Old fabricated Obama “Kenyan birth certificate” resurfaces. 

Saavedra, A.V. (2020). I'm not one of those victims of clickbait, am I? Coco Solution. 

Schiffer, Z. (March 12, 2020). A viral list of dubious coronavirus tips claims to be from Stanford — it isn’t. The Verge. 

Staats, B. (2021). Misinformation, disinformation, malinformation: What's the difference? Minitex. 

Stanglin, D. (December, 19, 2012). Design college says eagle-snatching-kid video a hoax. USA Today. 

Swire-Thompson, B. & Ecker, U. (2018). Misinformation and its correction: Cognitive mechanisms and recommendations for mass communication.  In B. G. Southwell, E. A. Thorson & L. Sheble (Eds.) Misinformation and Mass Audiences. University of Texas Press.

Tandoc, E.C., Lim, Z. W.  & Ling, R. (2018). Defining “fake news”. Digital Journalism, 6(2), 137-153. DOI: 10.1080/21670811.2017.1360143. 

Tapper, J. (October 18, 2016). Wikileaks seems to reveal top Clinton advisers' frustration with the Clintons over political attacks. CNN. 

Turcilo, L. & Obrenovic, M. (2020). Misinformation, disinformation, malinformation: Causes, trends and their influence on democracy. A Publication of Heinrich Boll Foundation. 

Wardle, C. (2019). First Draft’s essential guide to understanding information disorder. First Draft. 

Wardle, C. (2020). The Age of information disorder. In C. Silverman (Ed.). Verification Handbook for Disinformation and Media Manipulation, 3rd Ed. European Journalism Centre.   

Wardle, C. & Derakhshan, H. (2017).  Information disorder: Toward an interdisciplinary framework for research and policymaking. The Council of Europe. 

Priporočeni viri

Lewandowsky, S., & Cook, J. (2020). The Conspiracy Theory Handbook.  

Silverman, C. (2016). Here are 50 of the Biggest Fake News Hits on Facebook from 2016. BuzzFeed. 

Tandoc, E.C., Lim, Z. W.  & Ling, R. (2018). Defining “fake news”. Digital Journalism, 6(2), 137-153. DOI: 10.1080/21670811.2017.1360143. 

Turcilo, L. & Obrenovic, M. (2020). Misinformation, disinformation, malinformation: Causes, trends and their influence on democracy. A Publication of Heinrich Boll Foundation. 

Wardle, C. (2018). Information disorder: The essential glossary. 

Wardle, C. (2019). First Draft’s essential guide to understanding information disorder. First Draft. 

Wardle, C. (2020). The Age of information disorder. In C. Silverman (Ed.). Verification Handbook for Disinformation and Media Manipulation, 3rd Ed. European Journalism Centre.   

Wardle, C. & Derakhshan, H. (2017).  Information disorder: Toward an interdisciplinary framework for research and policymaking. The Council of Europe. 

Priporočeni videoposnetki

DiResta, R. (2020). Conspiratinol thinking. Checkology. 

Wardle, C. (2019). Deepfakes: Is this video even real? NYT (NewYork Times) Opinion. 

Wardle, C. (2020). Misinformation. Checkology.

Wardle, C. (2020). Why we don’t say fake news. FirstDraft.